Dux 170SL Manual de usuario

ISSN 0350-5774UDK 949.712(05)UDCZGODOVINSKI^ASOPISLETNIK 56LETO 2002HISTORICAL REVIEWIZDAJAZVEZA ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJELJUBLJANA

10P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANENomina defunctorum. Izsek z vpisom: VII. Kalendis Decembris, Rodulfus advocatus obiit, q

100M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«kraljem Matijo Korvinom ter trenje oglejskih patriarhov s cesarjem in gori{kimi gro

101ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)katerih sta samo dva poznana po imenu: Wilhelm (Szekeles) in Katarina (Kottanner).36 Kata-rino omenja tu

102M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«Podobno kot prej o~e, jo je zdaj tudi mo‘, ki je v letu njune poroke postal dvorni

103ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)svoji knjigi Summa Theologica, razlagal ~emu potrebujemo ‘enske. Srednjeve{ka dru‘ba,{e posebej aristokr

104M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«izvirni greh. Glede na to so se med ljudmi uveljavile razno razne predstave o la‘je

105ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Po porodu je morala biti ‘enska »o~i{~ena«. Tak prizor nam na gradu Ro‘ek na Koro{kemopisuje tudi Santon

106M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«izlo~itev semen~ec. Seveda pa, ~e otroka ni ‘elela, je lahko kihala kolikor ji je s

107ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)‘eno, ki bo ve{~a ro~nih del, {ivanja, tkanja, predenja, vezenja, ki bo poznala vse skrivnostipripravlja

108M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«prihajali v po{tev tudi tuji dvori, saj je bila v dolo~eni starosti lo~itev od star

109ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)86 A History, str. 272; Alois Niederstätter, Das Jahrhundert der Mitte, An der Wende vom Mittelalter zum

11ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Toda to nista prvi omembi srednjeve{ke Ljubljane, kot se je dosedaj mislilo. Takoimeno-vana Nomina defunc

110M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«imela ona po njegovi smrti le u‘itek, ob njeni morebitni ponovni poroki ali smrti p

111ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Pregovor: »Konj, bodisi dober bodisi slab, potrebuje ostrogo; ‘enska, bodisi dobra alislaba, potrebuje g

112M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«ji ni dal {e slab{ega; na vso mo~ se mora truditi, da pomirja njegove izpade in da

113ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)modre; ‘enske, ki se z njimi omo‘ijo, so rojene pod sre~no zvezdo in Bogu se imajo zahvalitiza sre~o, ki

114M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«V teh ~asih je pri plemstvu za idealno veljala ‘ena, kakr{na je bila Margareta Herb

115ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)kjer se sicer ni zgodilo ni~ nespodobnega, a o mislih in ‘eljah, ki so se pletle po glavah na{ihpopotnik

116M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«^eprav redko, pa vendarle so tudi ‘enske tu in tam sko~ile ~ez plot. »Bilo bi velik

117ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)128 Prav tam, str. 65.129 Paolo Santonino, Popotni dnevniki, str. 40.130 Maja @vanut, Od viteza, str. 87

118M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«nalogo – sodelovanje pri kraji krone. Pri tej nalogi se je izkazala kot odgovorna,

119ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)napake, smo ji vsi zlahka izkazali milost, jo hvalili in se ji priporo~ili.«138 To je vsaj maloodtehtalo

12P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANEpreden je leta 1187 ali 1188 postal {kof v Concordiji24. Romulus, ki je bil med letoma 1

120M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«let, zelo lepa in predvsem priljudna in dobrotna, vendar vselej spodobno ~ednostna

121ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)deljevanju zakramentov (ve~krat so se podeljevali le za denar). Duhovniki so se vdajaliposvetnemu ‘ivlje

122M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«Dejstvo, da je znaten del poznosrednjeve{ke duhov{~ine ‘ivel v konkubinatih, ima tu

123ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)na Dunaju. V redovnih zadevah so bile odvisne od dominikancev v ^edadu.158 »Gospoprednico voli v ~asu va

124M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«imajo malone vse osebno lastnino in da ne kosijo in ne ve~erjajo skupaj v reflektor

125ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)samostanu in tam mu je v navzo~nosti vsega kapitlja redovnic ena od mlaj{ih in lep{ihumila glavo (poudar

126M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«Glede na to lahko nekaj ve~ povemo le o na~inu obla~enja plemi~ev oziroma plemkinj,

127ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Poleg materiala in kroja so imele pomembno sporo~ilno funkcijo tudi barve obla~il.Rde~a je bila rezervir

128M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«in karte. »Po kosilu je pri{la k nam plemenita gospa Veronika Lichtenbergerjeva s h

129ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Poleg plesa je imela tudi glasba va‘no vlogo v ~lovekovem ‘ivljenju. Vedno je bila delplemi{ke samozaves

13ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)oglejske cerkve izpri~an v zadnjem desetletju 11. stoletja37. Okrog 1100 se je odpovedaltemu uradu, ki je

130M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«dalje pri marsi~em prikraj{ane. Po mojem mnenju je najpomembnej{e dejstvo to (kar s

131ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Zusammenfassung»Freundlich, fromm, bescheiden, keusch und edel« – Wie Paulo Santonino die Frauen sahund

132M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«Ordensfrauen mit Männern verkehrten. Santonino berichtet in einer Szene über Laster

133ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Nata{a GolobFragmenti srednjeve{kih rokopisov v javnih zbirkahv Sloveniji2: Ljubljana, Semeni{ka knji‘ni

134N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJIikonografsko izhodi{~e / vzporednica za tabelno in stensko slikarstvo tiste

135ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Ker v Sloveniji nimamo ustreznih del in pomagal za identifikacijo besedil, kar je prifragmentih posebej

136N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJISlika 1

137ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)9.8 mm – kot je bila uporabljena v obredniku (NUK, Ms 7) in z merami zrcala, ki se skorajpovsem ujemajo

138N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI– Pisano s kostanjevorjavo tinto; dva stolpca, vsak {irok pribl. 70 mm, {ir

139ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)– Nosilec: Francisco de Montmorency: »Cantica«, Viennae MDCXXXII (1632).– Na naslovnici je podpis lastni

14P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANElahko izvirale {ele iz ~asa po tej letnici. Toda ~asovni razpon, v katerem je bil Rudolf

140N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJISlika 2

141ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)– Nosilec: Gio: Battista Boccabadati: »Le garre del Merito.« Tragicomedia. BolognaM.DC.LXXXV (1685), Car

142N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI– Fragment enega folija z dvostolpnim zrcalom, uporabljen za prevleko karto

143ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Slika 3

144N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI– Nosilec: (s.a.) »Praecepta Rhetorica pro gymnasiis RR. PP. Societatis Jes

145ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)– Zgodovina fragmenta: s svin~nikom pripis na naslovnici: »Last biv{e Dru`be sv. Vincen-cija«, {tevilni

146N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI– B: misal v glagolici, severnojadranska knji‘na glagolica, 15. stol.; dim

147ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Slika 4

148N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI– Polusnjena vezava ima hrbet iz lisi~je rjavega usnja, ki je okra{en z geo

149ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)– Nosilec: »Divi mesue et nova quaedam vltra ea que secum associari consuerunt operapreclarissima vt inf

15ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)omenjeno vas« Skrilje. Vrsto patriarhov nato nadaljuje z Ulrikom I. (1086–1121) in jo {eledale~ spodaj, ‘

150N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJISlika 5

151ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)margine, t.j. pribli‘no 57 mm (45 mm in zavihek 12 mm), notranja margina je merilapribl. 40 mm; dol‘ina

152N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJISlika 6

153ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)je v senco postavljen kralj David z odprto knjigo Visoke pesmi, kjer pod transliteriranimhebrejskim nasl

154N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI27. Semeni{ka knji‘nica: X VI. 9 ~rna– Antifonar, nem{ka pisna {ola, 15. st

155ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)– Del folija iz glasbenega rokopisa, dimenzije fragmenta (z v{tetimi zavihki) 195 x 295mm. Glasbeni kode

156N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI31. Semeni{ka knji‘nica: W VI. 6 ~rna– Sekvenciarij, nem{ka pisna {ola, 2.

157ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)33. Semeni{ka knji‘nica: samostojen fragment brez signature– Misal, nem{ka pisna {ola, verjetno prehod i

158N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJIZ u s a m m e n f a s s u n gFragmente mittelalterlicher Handschriften in ö

159ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)bekannten Fragmenten aus der Seminarbibliothek/Semeni{ka knji`nica in Ljubljana versammelt. Sie sindkost

16P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANEmejni grof Engelbert III. (1124–1173), omenjen med drugim v tradicijski notici iz 1144,

160N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJIZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJEje med drugim izdala:27. zborovanje slo

161ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125) • 159–Podgor{ek Nata{aSlavenski Jug leta 1848 in SlovenciKo

162N. PODGOR[EK: SLAVENSKI JUG LETA 1848 IN SLOVENCIrelativno malo{tevilno, a zato zelo pomembno skupino hrva{kih javnih delavcev, pomemb-nej{e ~lane

163ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)spojenju raznih slavjanskih granah«, predvsem »jugoslavjanskih naroda«. Pri tem so se –nepravilno – skli

164N. PODGOR[EK: SLAVENSKI JUG LETA 1848 IN SLOVENCIsaj je bil mnenja, da bo Jela~i} v boju proti mad‘arskemu {ovinizmu izboril ve~ svobode zahrva{ke

165ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)‘epa. Ta predlog avtor ~lanka komentira tako: »Premislite dragi Slovenci taj va‘an predlog,jerbo Hervati

166N. PODGOR[EK: SLAVENSKI JUG LETA 1848 IN SLOVENCIO materialni pomo~i Slovencev v ~asu hrva{kih spopadov z Mad‘ari pri~a tudi zahvalabanskega vije}a

167ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)strijske po na~elu ustavne slobode i narodne pravstvene jednakosti«, objavljeni v Slaven-skem Jugu v ve~

168N. PODGOR[EK: SLAVENSKI JUG LETA 1848 IN SLOVENCIPodobne ideje o potrebi ju‘noslovanske skupnosti, ki naj zagotovi narodnostne praviceteh narodov s

169ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)nim dejal, da »Sdru‘enimi silami zavr{it emo ono, {to je zapo~ela juna~ka na{a vojska.«Svoj govor je zak

17ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)vendar gre za (ledinski) imeni, ki se prvi~ omenjata {ele proti koncu 13. stoletja64: Laibaccopri oziroma

170N. PODGOR[EK: SLAVENSKI JUG LETA 1848 IN SLOVENCIZ u s a m m e n f a s s u n gDer Slavenski Jug im Jahre 1848 und die SlowenenNata{a Podgor{ekDie Z

171ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Hilfe. Im November berichtete ein Korrespondent aus Vara`din, die Ungarn seien in die Steiermarkeingedru

172N. PODGOR[EK: SLAVENSKI JUG LETA 1848 IN SLOVENCIV oktobru je iz{la monografija: JERCA VODUŠEK STARI^ »SLOVENSKI ŠPIJONI IN SOE 1938–1942«»Dr.

173ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125) • 201–Janko PleterskiPoskus enciklopedi~ne razlage gesla o kor

174J. PLETERSKI: POSKUS ENCIKLOPEDI^NE RAZLAGE GESLA O KORO[KEM PLEBISCITU ...oslabitev narodne zavesti slovenskih glasovalcev: »Pravijo, da martran j

175ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)lagi zgodovinskih de‘el in te bi se zato po potrebi narodnostno delile. Za ustanovitev»Slovenske Avstrij

176J. PLETERSKI: POSKUS ENCIKLOPEDI^NE RAZLAGE GESLA O KORO[KEM PLEBISCITU ...Slovenska narodnost se je na Koro{kem zato izoblikovala podobno kakor ne

177ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)V vojnih letih po 1914 se je politi~ni polo‘aj Slovencev {e drasti~no poslab{al, najugled-nej{i med njim

178J. PLETERSKI: POSKUS ENCIKLOPEDI^NE RAZLAGE GESLA O KORO[KEM PLEBISCITU ...Avstriji so pravico do priklju~itve k Nem~iji (»Anschluss«) odrekli, obs

179ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)strijo terjal »[tajersko in Koro{ko z izklju~itvijo ozemlja, ki je od Jugoslovanov strnjenonaseljeno« (M

18P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANEOton iz Machlanda in njegov brat Valjuh74. 1147 je Oton iz Machlanda uporabil svojopolov

180J. PLETERSKI: POSKUS ENCIKLOPEDI^NE RAZLAGE GESLA O KORO[KEM PLEBISCITU ...Razhajanja glede demarkacijske ~rte so povzro~ila zastoj pogajanj, kar j

181ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)uresni~ljivo. Kajti ta delitev je prepre~ila, da niso Nemci sami mogli odlo~ati o usodi Slo-vencev (Bogo

182J. PLETERSKI: POSKUS ENCIKLOPEDI^NE RAZLAGE GESLA O KORO[KEM PLEBISCITU ...da bodo Slovenci na Koro{kem celo tiste na Kranjskem pre‘iveli (letak »S

183ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)so bili podvr‘eni hudi zgodovinski preizku{nji. »Better any form of paternalistic determina-tion, howeve

184J. PLETERSKI: POSKUS ENCIKLOPEDI^NE RAZLAGE GESLA O KORO[KEM PLEBISCITU ... Mesto plebiscita v zgodovini sosedstva Avstrije in SlovenijeV dr‘avnih

185ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Du{an Ne}akSovjetsko-jugoslovanski odnosi v lu~i mad‘arskihdogodkov leta 1956*Poleg notranje politi~nega

186D. NE]AK: SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKI ODNOSI V LU^I MAD@ARSKIH DOGODKOV LETA 1956Mad‘arski dogodkiDestalinizacija je tudi na Mad‘arskem odplavila staro

187ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (122)VS s samo eno to~ko dnevnega reda: polo‘aj na Mad‘arskem, je kljub temu bila. Vsi delega-ti, vklju~no z

188D. NE]AK: SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKI ODNOSI V LU^I MAD@ARSKIH DOGODKOV LETA 1956t.j. oblikovanju nove vlade s Jano{em Kádarjem na ~elu in voja{ko inte

189ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (122)Veleposlani{tvo je na osnovi dogovora z mad‘arsko vlado, da se mu ne bo zgodilo ni~hudega, zapustil 22.

19ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)zaradi ~esa tretjega, te‘i{~e svojega ‘ivljenja prenesel v romansko Italijo, v Furlanijo83.Rudolfovo prof

190D. NE]AK: SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKI ODNOSI V LU^I MAD@ARSKIH DOGODKOV LETA 1956polo‘ajem na Mad‘arskem, je bil na{ CK zelo zadovoljen. Posebno velike

191ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (122)Zato so v pismu zapisali, da je za njih sicer vpra{anje Mad‘arske zaklju~eno, da pa sebodo odnosi med pa

192D. NE]AK: SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKI ODNOSI V LU^I MAD@ARSKIH DOGODKOV LETA 1956spevajo k utrjevanja socialisti~nih sil na Mad‘arskem. Titu in Kardelj

193ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (122)vorih vseskozi poudarjala, da se je treba kolikor mogo~e mo~no nasloniti na delavce innjihove delavske s

194D. NE]AK: SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKI ODNOSI V LU^I MAD@ARSKIH DOGODKOV LETA 1956krilatico, da so tako zahtevali ljudje in da so se kot vladajo~a stran

195ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (122)dejstvi: »Spomnite se tovari{i, da sta Hru{~ov in Malenkov z Brionov odpotovala 3. novem-bra zjutraj in

196D. NE]AK: SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKI ODNOSI V LU^I MAD@ARSKIH DOGODKOV LETA 1956stov, da je ponovno propagiral samoupravni socializem in delavske svet

197ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (122)schätzung einverstanden gewesen sein, daß der Sozialismus in Ungarn gefährdet und mit allen Mitteln zusc

198D. NE]AK: SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKI ODNOSI V LU^I MAD@ARSKIH DOGODKOV LETA 1956KRONIKA~asopis za slovensko krajevno zgodovinoSekcija za krajevno zgod

199ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (122)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125) • 245–Ale{ Gabri~Slovenska kulturnopoliti~na razhajanja med

2ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJEUredni{ki odbor: dr. Bojan Balkovec (tehni~ni urednik)Borut Ba

20P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANE– Rudolf93! Notica namre~ bele‘i {tiri daritve, od katerih so za nas pomembne prve tri,

200A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987uprave, ki je ob iskanju potencialne politi~ne opozicije prva povojna leta {e nadziralas

201ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)v Sloveniji kot ugodne in stabilne, med opozicijskimi silami pa na{tela po ve~ini razli~neskupine intelekt

202A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987Oblast brani svoje privilegijeProti kriti~nim besedam intelektualcev se je dr‘avna in pa

203ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)nal, ki ga je proglasil za politi~nega jetnika meseca februarja 1977 in ga imenoval prisonerof consience (

204A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987Ena ob drugi ali celo ena proti drugi sta ob prehodu v osemdeseta obstajali dve kulturni

205ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)projekt po{teno stekel, so bili ‘e porabljeni milijoni in milijoni dinarjev, toda do leta 1980so posneli m

206A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987Kulturna »opozicija« in odpiranje tabujevNa drugi strani so odmaknjena od pogledov vlada

207ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)Vladajo~i krogi so trdili, da izhaja v Sloveniji dovolj revij in da je v njih prostor tudi zatiste, ki si

208A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987kr{~anski socialisti, drugi komunist), a sta se nato z njo raz{la. Leta 1985 je Nova rev

209ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)zbirka prvi~ natisnjena leta 1966. Toda {e preden je pri{la v javnost, je bila celotna zbirka pointervenci

21ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)plemi{ke identitete, ki se je kazala v tem, da so se plemi~i za~eli poimenovati po gradovih nakaterih so

210A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987logi ocenjevali kot `alitev patriotskih in revolucionarnih ~ustev, so bili dijaki izklju

211ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)se je toliko govorilo, pa nikakor ni bil objavljen. Ko so se nato maja 1985 na Bledu sre~alihrva{ki in slo

212A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987poslu{ajo komunisti~ne oblastnike in se s tem odre~ejo vplivu na velik del mladine, ali

213ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)tem poudaril, da so pregledali tudi novosti in da v »tem ni nekih novih elementov, ki bi jihmorali zdaj vn

214A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987slovenski intelektualci. Tone Partlji~ se je v letnem poro~ilu DSP za leto 1985 spra{eva

215ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)zopet uvedena racionirana preskrba, ko so po Kosovu vozili voja{ki tovornjaki in tanki, ljudjepreprosto ni

216A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987Januarja 1987 vodena razprava vodstva SZDLS o 14. plenumu kulturnih delavcev jeprinesla

217ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)Jeseni 1986 so se sodelavci Nove revije na nov politi~ni polo‘aj odzvali s pisanjem~lankov, ki so jih nasl

218A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987njenih sodelavcev ni spremenil. Ostal pa je politi~ni program opozicije, ki ga je – tudi

219ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)Ta je v plakatu za Dan mladosti zdru‘il nacisti~ne in komunisti~ne simbole in s tem namigo-val na sorodnos

22P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANERudolf iz Margarethenrieda lahko identi~en z bratom Valjhuna iz Lungaua, njegov sinRudol

220A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987 ZusammenfassungDie slowenischen kulturpolitischen Differenzen im Spannungsfeld zwischen

221ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1 (125)nationalen Ziele. Da die slowenische offizielle Politik nach Meinung der Kulturschaffenden nicht ent-schie

222A. GABRI^: SLOVENSKA KULTURNOPOLITI^NA RAZHAJANJA 1980–1987PRISPEVKI ZA NOVEJ[O ZGODOVINOIn{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko z

223ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)IN MEMORIAMProf. Janez Kramar (1911–2002)Sredi aprila 2002 je v visoki starosti 91 let vrste primorskih

224ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)tabora, leta 1979 pa je iz{el njegov dalj{i sestavek o narodni prebuji na obmo~ju dekanskeob~ine v kraje

225ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJEMednarodni znanstveni posvet Bolgarija na poti v EU.Uspehi in ne

226ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Popoldanski del prvega dne je bil posve~en polo‘aju narodnih manj{in, pri ~emer je Valerij Stojanovz zgo

227ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)prevajanja v enega od obeh jezikov konference, ki sta bila nem{~ina in franco{~ina. Konferenca sama se j

228ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)teljice. V nadaljevanju panela je bil predstavljen prispevek z naslovom »Edvard Kocbek med poezijo inpol

229ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Northern Illinois). V ta kontekst lahko {tejemo tudi panel z naslovom »Vzhodnoevropski emigranti inpolit

23ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)nedolo~ljiv, ena~ila z istoimenim plemi~em, ki ga ve~krat sre~amo kot pri~o v listinahsalzbur{kih nad{kof

230ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Fri{ je skupaj s podpredsednikom dr. Bo‘om Repetom ter ob pomo~i ostalih ~lanov organizacijskegaodbora:

231ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)strank, kar nekajkrat prignal do vro~e debate, kar pa je, kot je poudaril tudi predsednik organizacijske

232ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)[olska kronikaZbornik za zgodovino {olstvaSlovenski {olski muzej v Ljubljani izdaja svoje glasilo, ki iz

233ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)OCENEJoan Mueller, Clare’s Letters to Agnes. Texts and Sources. St. Bonaventure, New York : TheFrancisca

234ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)ki jo imamo pred seboj, temelji na izdaji Giovannija M. Boccalija, kateremu je osnova Milanski rokopis,v

235ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Regula breviarii, ki vklju~uje celoten tekst legende. Klara pa je zagotovo predvidevala, da je tudi Ne‘a

236ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)kulturo iz leta 1993, da bi zaradi nepoznavanja istrske zgodovine in kulturne preteklosti za~eli s pre-v

237ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)vrednot. Zani~evalno in vzvi{eno je nasproti koprskemu me{~anstvu postavljal pode‘elje s slovanskimikolo

238ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)so prinesli med mnoge strokovne ~lanke tudi ~love{ko neposrednost in sve‘ino, ki bo {e zlasti ganilastar

239ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)D. Kozinc so se izvrstno medsebojno uskladili in kompleksno rekonstruirali dru‘beno zgodovino in tehnolo

24P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANEKonrad I. lahko vrnil Admontu121. Anzo ni bil edini posestnik na Kranjskem, ki je imel s

240ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Marija Kacin, @iga Zois in italijanska kultura. Ljubljana : In{titut za slovensko literaturo inliterarn

241ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)etimolo{ki razlagi priimka Zois. Ponovno ovr‘e Michelangelove trditve, po katerih naj bi priimek izhajal

242ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)sicer: aritmetika, risanje, civilna in voja{ka arhitektura, zemljepis, gr{~ina, franco{~ina, nem{~ina in

243ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)~love{kega vèdenja. V tem pogledu bi lahko bil tudi biser ali drag kamen, vendar ta priimek ne bi zmogel

244ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)vlja, da je bila zunanjepoliti~na problematika znatno zastopana v Slavenskem Jugu v letu 1848 in za~etku

245ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)politi~no, literarno in glasbeno zgodovino, temu pa se pridru‘ujejo knji‘nice, arhivi, raziskovalne inst

246ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Sv. rimskemu cesarstvu po 1648 kot primeru vakuuma politi~ne mo~i v srednji Evropi. Grete Klingensteiniz

247ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)L. S. Dubin, The Port Jews of Habsburg Trieste. Absolut Politics and EnlightenmentCulture. Standford : U

248ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)naselili tudi zunaj zidov geta, so bile nadvse mikavne {e posebej za judovske trgovce iz severno in sred

249ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Ko avtorica postavi pod lupo vklju~evanje tr‘a{kih Judov, ugotavlja so ga v Trstu pospremili protiju-dov

25ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)z Engelberonovim. Zaradi vasi Lonsa, ki je lahko le Lo~nik pri Turjaku126 in ki je le‘ala naEngelberonove

250ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)knji‘nic, univerzitetnih predavalnic in akademskih omizij, ne zato, ker bi bilo o njej vse, kar se da po

251ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)svojo tezo avtorica podkrepi z ugotovitvijo, da so italijanski voditelji v Trstu imeli z delavskim giban

252ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)med obema vojnama. Posebno zanimive so se mi zdele epizode, ki govorijo o ob~asnem zelo mo~nemnasprotova

253ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)tike in jih pravzaprav ne moremo razvrstiti po pomembnosti. Vsako med njimi je za vrednotenje predsta-vl

254ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)ki mu je Repe po pravici posvetil najve~ pozornosti in obsega skoraj polovico (214 strani) njegove knjig

255ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Vatikan«.6 V razdelkih tega poglavja Repe ni izpustil nobenega pomembnega mednarodno-pravnegakoraka Slov

256ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)OBVESTILANavodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopisPrispevke za Zgodovinski ~asopis sprejema ur

257ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)UDK 930.22(497.4 Ljubljana)”13”[TIH Peter, dr., izr. prof., Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani,

258ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)UDC 930.22(497.4 Ljubljana)”13”ŠTIH Peter, PhD, Associate Professor, Faculty of Arts, University of Ljub

259ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)UDK 327(47:497.1)”1956”NE]AK Du{an, dr. red. prof., Filozofska fakulteta, Univerza v Ljublajani, SI – 10

26P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANESergij Vilfan je sicer menili, da se za Engelberom iz 1062 skriva Engelbert I. Spanheims

260ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)UDC 930.85(497.4)”1980/1987”GABRI^ Ale{, PhD, Senior Scientific Fellow, Institute of Contemporary Histor

261ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)

262ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)

263ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Pokrajina ob dr`avni meji na jugovzhodnem Dolenjskem od 13.–15. stoletja.

27ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)kolonizacijskem prostoru avstrijskega Podonavja. Ra(t)poto I., prvi znani predstavnik rod-bine, je ‘e let

28P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANEoglejski odvetnik Markvard IV. Eppensteinski in njegov istoimeni sin152, grof Kacil (Kad

29ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)@e omenjeni drugi sin Ra(t)pota IV., grof Ulrik († 1099), ki se je imenoval po Passauu inki je bil tako m

3ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)ZGODOVINSKI ^ASOPIS – LETNIK 56, 2002, 1–2 (125)KAZALO – CONTENTSRAZPRAVE – STUDIESPeter [ t i h, Dve no

30P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANEga«171. Tudi posest, ki so jo Spanheimi imeli v Lungauu, v dolini reke Lessach in v urad

31ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)to mnenje ‘e spremenil in je po novem menil, da je prostor Ljubljane izvorno pripadalposesti Heminega rod

32P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANEpopravil napa~no branje Ebendorferja189, pa je v svoji Zgodovini Koro{ke {e leta 1928 tr

33ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)notici ve~inoma slovanska imena, kar namiguje, da bi lahko {lo za nesvobodnjake z Bern-hardovega kranjske

34P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANErazli~nih rok in jo postopoma zaokro‘evali. En del je o~itno predstavljala nekdanja vohb

35ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)da bi imel kapitelj v Ljubljani oziroma njeni bli‘ini posest. Prav tako kapitelj v zadnji~etrtini 12. sto

36P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANEmom posest v Furlaniji, pa tudi Gorico, po kateri se je okrog leta 1100 kot prvi imenova

37ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)tudi eden od sinov Engelberta II. in Ute, h~erke Ulrika iz Passaua, ki je umrl leta 1164234.Toda le malo

38P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANEmske245, je povezala Bogenske tako z Weimar-Orlamündskimi kot s Spanheimi, to je z dve-m

39ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)ve~252. Vzrok temu bi lahko bila njegova insanitas, norost, o kateri poro~a pisec zgodovineniederaltai{ki

4P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANEKONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJEMednarodni znanstveni posvet Bolgarija na poti v

40P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANE»iz Mo{e«, so imeli v {ir{i okolici Ljubljane svojo posest. Nekateri, kot Engilbero Turj

41ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Vasallen Adalbrecht (Adalpreht miles Engilperonis) von Krain nach Bayern begleitet wurde. EngilberosNennu

42P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANEEine zweite Notiz, die sich auf die älteste Geschichte von Laibach bezieht, ist eine Ein

43ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Miha Kosi... quae terram nostram et Regnum Hungariae dividit ...(Razvoj meje cesarstva na Dolenjskem v sr

44M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...pomen dr‘avnopravna pripadnost prebivalstva oziroma ozemlja – cesarstvu, nem{kemukra

45ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)leta 973 je cesar Oton II. lahko podelil bavarski {kofiji Freising kraljevo, torej osvojenozemljo, v mejn

46M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...Kako je potekal v 11. stoletju razvoj v obmejnem prostoru na Dolenjskem? Na osnovikr

47ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Henrik V.?27 @al v zgodovini Slavonije v 10. in 11. stoletju zija popolna luknja, ki jo prekine{ele ogrsk

48M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...s katerim se je povezovala tudi Hrva{ka.34 Ravno v tem ~asu imamo za mejno obmo~jei

49ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)napa~na interpretacija pripelje do dalekose‘nih napa~nih zaklju~kov, ki se trdovratno vsid-rajo v zgodovi

5ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Pavle ^elik, Slovenski oro`niki: 1918–1941 (Rok Stergar)...

50M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...vanska naselja, kakr{no je dokazano na otoku sredi Krke na mestu kasnej{ega freisin{

51ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)konstelacija popolnoma spremenila. Slavonija je postala del Ogrske, mo~ne sosede, s katerevplivom je impe

52M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...gu. Obenem je kot najmo~nej{i dejavnik ob meji sam imel stike in sklepal mir z ogrsk

53ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)njihovim ministerialom iz Kr{kega pripi{emo kolonizacijo Kr{kega polja.58 Grofje so leta1189 zastavili, 1

54M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...Siegfried I., za~etnik stranske veje Lebenau, se je ‘e okrog leta 1130 imenoval po s

55ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)vzhodnoalpskega prostora, dedi~ev rodu svete Heme.68 Rodbina je imela prvotni sede‘ nagradu Puchs na Zgor

56M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...Voja{ka ofenziva ali mirna kolonizacija?Kdaj se je za~ela ekspanzija ~ez Krko? Prede

57ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Grad Mehovo (Johann W. Valvasor, Die Ehre des Hertzogthums Crain, Laibach 1689)

58M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...najkasneje okrog 1162 stal globoko v tem pasu ob vzno‘ju Gorjancev impozantenvi{njeg

59ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)parna notica nam pove veliko. [lo je za ‘upnika plansko ustanovljene naselbine s skrbnoizbranim propagand

6P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANE

60M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...mentu nastopajo {tevilni plemi~i iz {ir{ega obmo~ja ob spodnji Krki: iz Mokronoga, R

61ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)posest sredi [entjernejske ravnine le z nakupom – od Otona Mokrono{kega pred 1215.105Ve~ina njene ostale

62M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...ju‘no od Krakovskega gozda. Sti{ke darovnice omogo~ajo domnevo, da obmo~je protiGorj

63ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)bine Kostanjevice kot ‘ari{~a ekspanzije zelo verjetno sodi ‘e v ~as koro{kega vojvodeHermana (pred leto

64M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...medtem ko organiziranja zemlji{kih gospostev ogrskega plemstva v tem pasu tedaj {e n

65ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)obmejnih bojih med Kranjsko in Slavonijo.129 Iz njega je razvidno, da je grof Albert Vi{njegorskiproti ko

66M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...avstrijski in {tajerski vojvoda Leopold VI. ter ogrski kralj Andrej II.136 Posamezni

67ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)plenil ogrsko ozemlje,141 ali pa na plenilne vpade Alberta Vi{njegorskega iz gradu Mehovo vSlavonijo. Ali

68M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...Vendar pa se ta omenja ‘e 1251 kot freisin{ki,152 kar se ujema z bli‘njo staro freis

69ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)3. Prvenstveno pod vodstvom Spanheimov in njihovih ministerialov poselitev obse‘neravnine od Krke do vzno

7ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)* Prof. dr. Heinzu Dopschu (Univerza v Salzburgu), prof. dr. Cesareju Scalonu (Univerza v Vidmu),dr. Haral

70M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...zaokro‘eno gospostvo.160 Kdaj je bila trdnjava zgrajena ali pri{la v roke Spanheimom

71ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)kjer se je oblikovala nova meja imperija, je bilo v njegovem teku poseljeno, nam ka‘etaurbarja gospostev

72M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...Dojutrovici.173 Natan~no pa nam vivodinska naselja na{teva kasnej{i urbar hrva{kega

73ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)sosednje Bele krajine, na katero se geografsko navezuje.181 Ni pa mo~ ugotoviti, ali je {lo zaprisvojitev

74M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...lahko povezujemo z dejstvom, da so Baboni}i dobili od avstrijskega vojvode Friderika

75ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)razdelila na dva dela – Zgornjo in Spodnjo Vivodino. V de‘elnokne‘ji ra~unski knjigi zaKranjsko za leta 1

76M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...1447 je funkcijo kranjskega glavarja opravljal njegov brat Dujm.203 Leta 1437 se je

77ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)213 Prav tam, {t. 441, str. 415.214 Podrobneje gl. spodaj str. 91.215 Ivi}, Dolazak uskoka (kot v op. 169

78M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...222 Adam~ek, Kampu{, Popisi (kot v op. 183), str. 417 sl.; Lopa{i}, Hrvatski urbari

79ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)228 Za to mo‘nost, ki jo je prvi predstavil Valvasor, se je zavzel ‘e Hauptmann v svoji razpravi o razvoj

8P. [TIH: DVE NOVI NOTICI ZA NAJSTAREJ[O ZGODOVINO LJUBLJANEomenja ‘e v prvi polovici 10. stoletja3. Takrat naj bi se po poro~ilu ve~ih mad‘arskih hi

80M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...236 Mlinari~, Kartuzija (kot v op. 38), str. 241 sl. Na Dr‘avni topografski karti 1:

81ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)241 Damjan Lapajne, Spomeni~ka ba{tina @umberka, v: @umberak: Ba{tina i izazovi budu~nosti. Zbor-nik u ~a

82M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...Grad @umberk (Johann W. Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae modernae, 1679)

83ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)strani urbarja omenja kot del gospostva @umberk tudi dvor pod Sichersteinom (ain hof vntter Sichelstainge

84M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...253 ARS, Samostanske listine – Pleterje, 1487 junij 15. (prepis B. Otorepca, Zgodovi

85ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)260 Tkal~i~, Povjestni spomenici (kot v op. 194), str. 92–93. Seznam je glede na zadnje objave in ugoto-v

86M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...266 Tkal~i~, Povjestni spomenici (kot v op. 194), str. 49; CD X, {t 353.267 Argument

87ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)275 Gl. op. 121.276 Tako Kos, Bela krajina (kot v op. 38), str. 416 sl.277 Tkal~i~, Povjestni spomenici (

88M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...281 Gl. naslednje poglavje.282 Tkal~i~, Povjestni spomenici (kot v op. 194), str. 54

89ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)287 Tkal~i}, Povjestni spomenici (kot v op. 194), str. 51.288 V obdobju Vojne krajine, vsaj od konca 16.

9ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)V. (1144–1161)10. V isti tradicijski notici se kot prvi med pri~ami omenja {e en Spanheimo-vec, marchio En

90M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...294 CD III, {t. 75 (pravilno 76). Omenja se ve~ posestnih sklopov, med njimi Otok ob

91ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)301 CD VI, {t. 379.302 O~itno je do kolonizacije tega obmejnega hribovitega obmo~ja s hrva{ke strani pri{

92M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...Zusammenfassung... quae terram nostram et Regnum Hungariae dividit ... (Die Entstehu

93ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)vor allem Bernhard und Ulrich III. aus dem Geschlecht der Spanheimer samt ihren Ministerialen. DieSpanhe

94M. KOSI: ... QUAE TERRAM NOSTRAM ET REGNUM HUNGARIAE DIVIDIT ...HISTORIAznanstvena zbirka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v LjubljaniV zbi

95ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125) • 93–130Mojca Kova~i~»Prijazne, pobo‘ne, skromne, ~ednostne i

96M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«Po vsej verjetnosti je le‘al vzrok nezanimanja za zgodovino ‘ensk v tem, da so se zz

97ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)dnevnikov«, niti sodobniki, tudi ne posredujemo takratnega miselnega obzorja.9 Zaraditega se mi je zdelo

98M. KOVA^I^: »PRIJAZNE, POBO@NE, SKROMNE, ^EDNOSTNE IN PLEMENITE«polo‘aj silil v celibat in ~astnost, po ~emer se srednji vek od drugih obdobij tudi

99ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)Nekaj podatkov o piscih virov in virih samihPaolo Santonino in njegov dnevnikPaolo Santonino, po poklicu